Leta 1880 je dal dekan Martin Skubic slikarju Wolfu s freskami poslikati prezbiterij. Na okroglem oboku nad glavnim oltarjem je v siju upodobljena presveta Trojica: Bog Oče, Jezus Kristus s križem, nad njima pa Sveti Duh v podobi goloba. Presveto Trojico molijo številni angeli. Na steni prezbiterija levo od glavnega oltarja so od leve proti desni upodobljeni: sv. Marko z levom, sv. Matej z angelom, in sv. Janez Krstnik z jagenjčkom. Pod njima sta v medaljonih naslikana cerkvena učitelja sv. Ambrož s panjem čebel in sv. Gregor Veliki s papeško palico in golobom. Na desni strani prezbiterija so od leve proti desni upodobljeni: Mojzes s tablami desetih zapovedi, sv. Janez z orlom in sv. Luka z bikom. Zadnje večje delo v cerkvi pod dekanom Martinom Skubicem je bilo slikanje prečne ladje leta 1890. Kakor pridna čebelica je več let na tihem zbiral za to delo potrebno vsoto denarja, tako da so se farani, ko je bilo delo dovršeno, kar čudili, kje je dobil toliko denarja. Glavna opora mu je bila gotovo bratovščina sv. Uršule, ki še danes v Ribnici šteje kar lepo število udov. Prečno ladjo je poslikal slikar Matija Koželj iz Kamnika. Nad stranskim oltarjem Roženvenske Matere božje je njegova freska sv. Uršule v nebeški slavi. Sv. Uršula se vzdiguje nad oblaki, v levici drži zmagoslavno bandero in puščico, znamenje njenega mučeništva. Nad njo sta dva angela, ki nosita palmovo vejico in lilijo za zmagovalko. Okoli sv. Uršule je v skupinah enajst njenih tovarišic - mučenk. Spodaj na oblakih je bel golob kot znamenje, da se je po njegovi prikazni našel prej neznani grob sv. Uršule. Nad spovednico na ženski strani spredaj je upodobljen prizor iz Lukovega evangelija, ki predstavlja Jezusa v hiši Simona farizeja, ko se sreča z grešnico. Jezus sedi pri mizi, ki je obložena z raznimi jedili. Pred njim kleči vsa skesana Marija Magdalena. Farizej Simon in drugi, ki so z njim pri mizi, kažejo v obrazih, česar je polno njihovo srce, češ: Kdo je ta, ki grehe odpušča? Ta Koželjeva freska je bila med drugo svetovno vojno uničena zaradi bombardiranja cerkve. Po vojni je po naročilu dekana Alojzija Dobrovoljca slikar Izidor Mole naslikal isti motiv. Poleg te freske je v medaljonih upodobil še slovenska apostola sv. Cirila in Metoda. Na moški strani nad oltarjem sv. Janeza Ev. je freska sv. Frančiška v nebeški slavi. Sv. Frančišek kleči v oblakih z razprostrtimi rokami ter gleda navzgor, na Svetega Duha v podobi goloba. Ob straneh sta dva angela. Sv. Frančiška ob­ dajajo prvaki tretjega reda: francoski kralj sv. Ludvik, sv. Anton Padovanski, sv. Bonaventura, papež Honorij III., sv. Kazimir in svetnice: sv. Elizabeta, sv. Klara, sv. Hijacinta, sv. Marjeta in sv. Frančiška Rimska. Nad spovednico na moški strani spredaj je freska izgubljenega sina, ki se strgan in mršav vrača k očetu. Obraz si zakriva z levico, oče pa ga želi objeti. Zadaj je videti nevoščljivega starejšega brata in hlapca, ki po očetovem naročilu prinaša izgubljenemu sinu najboljše oblačilo. Zgoraj so trije angeli, ki nesejo znamenja vere, upanja in ljubezni ter se veselijo nad grešnim sinom, ki se je spokoril (prim. Lk 15, 11-32). Poleg te freske sta v medaljonih naslikana velika cerkvena učitelja sv. Hieronim in sv. Avguštin. Križani na župnijskem vrtu, Stane Jarm, l 1991https://zupnija-ribnica.rkc.si/index.php/content/display/463