Prve znane orgle - pozitiv je stara ribniška župnijska cerkev dobila vsaj sredi 18. stoletja. Ta pozitiv se je že kmalu moral umakniti Križmanovim orglam. Prodali so ga cerkvi v Hrovači, kjer je bil do leta 1874. Takrat so v Hrovačo dobili iz ribniške cerkve Scholzove orgle. Pozitiv pa so ponovno prenesli, tokrat v cerkev v Nemški vasi, kjer je še danes žal brez piščali.

V letih 1758/60 je v stari ribniški cerkvi postavil orgle zna meniti orglar Franc Ksaver Križman, ki se je orglarstva izučil pri Nakriču v Benetkah. Izdelavo teh orgel mu je poveril tedanji ribniški župnik – Orgle v župnijski cerkvi, izdelal Franc Goršič l. 1874 naddiakon Janez Jakob Bajec.

Dekan Skubic o njih piše: "Ugotovljeno pa je, da so bile Križmanove orgle leta 1760 dogotovljene in v rabi. To vemo namreč iz priporočilnega pisma, ki ga je Bajec izstavil 26. oktobra 1761. V tem pismu priporoča Križmana vsem cerkvenim predstojnikom kot učenega svetnega duhovnika in izvežbanega izdelovalca orgel. V pismu pravi, da je pred letom postavil njemu nove orgle ter hvali ljubki, a krepki glas, čudovito različnost registrov in glasov ter stanovitnost instrumenta; čudili so se vsi poslušalci in oni, ki so orgle preizkušali, pa tudi vsi glasbeni izvedenci. Mojster je uporabil novo vrsto mehanike, po kateri je postala igra na orglah lažja, glas mehkejši, odmev močnejši. Piščali posnemajo skoro vsa glasbila in celo človeški glas."

Toda te orgle niso dolgo pele. Že leta 1775 so namreč pogorele v požaru, ki je zajel cerkev. Ribničani so kmalu poskrbeli za nove, ki jih je leta 1782 izdelal celjski orglar Anton Scholz. Te orgle danes pojejo v hrovaški cerkvi

Leta 1874 so se namreč morale umakniti sedanjim orglam, ki jih je kot svoje 19. delo izdelal ljubljanski orglarski mojster France Goršič. Stale so 5650 goldinarjev. Orgle imajo 26 pojočih registrov, mehanično trakturo in sapnice na poteg ter so prava mojstrovina tedanje orglarske obrti. Dispozicija registrov je že romantično zasnovana, kar je bilo za tedanje čase moderno. Kljub temu ribniške orgle ne zvenijo povsem orkestralno, kot večina ostalih romantičnih orgel pri nas, saj jim dajejo posebno barvitost številni alikvotni registri iz družine principalov.

Orgle imajo tudi manualno in pedalno zvezo ter posebno napravo za menjavo registrov. Obseg manualnih tipk je od C - g 3 , pedalnih stopalk pa od C - d 1. Kovinske piščali so izdelane iz najkvalitetnejšega kositra, veliko pa jih je tudi lesenih (smreka, hoja, bukev in hrast). Prospektne piščali, ki so najkvalitetnejše, je med prvo svetovno vojno rešil dekan Skubic, sicer bi jih, podobno kot zvonove, odvzeli za vojne potrebe, škarjasti meh francoskega sistema danes polni ven tilator, še vedno pa se ga lahko tudi tlači. Ribniške orgle so danes v Sloveniji največje, še povsem originalno ohranjene, mehanične orgle iz 19. stoletja, pa tudi preteklih stoletij nasploh. Zaradi tega imajo še prav posebno zgodovinsko vrednost.

Orgle je leta 1987 obnovila orglarska delavnica Ottitsch iz Koroške. Blagoslovil jih je škof Stanislav Lenič. V nagovoru je pomenljivo dejal: "Kakor se mnoge piščali v orglah družijo v en zvok, tako naj bodo tudi ribniški farani povezani v medsebojni ljubezni in bratstvu!"