Referendum - 23. november
REFERENDUM O EVTANAZIJI
Referendum je razpisan za nedeljo, 23. novembra.
Ob tokratnem referendumu bo imelo pravico glasovati nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev. Glede na te podatke bi moralo proti zakonu glasovati najmanj 339.205 ljudi, da bo referendum uspešen.
Prav je, da izpolnimo svojo državljansko dolžnost in odidemo oddat svoj glas, saj obstaja nevarnost, da bi bila udeležba prenizka. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: „Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?“
V nadaljevanju si lahko preberete nekaj odlomkov iz stališča Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Komisija za medicinsko etiko želi opozoriti na naravo zakona. S poseganjem na področje življenja in smrti ga ni mogoče primerjati z nobenim drugim zakonom.
Samomor s pomočjo in evtanazija vplivata na odnos javnosti do občutljivega področja nedotakljivosti življenja, umiranja in smrti ter imata povsod tako zagovornike kot nasprotnike. Z ozirom na vsebino in namen Zakona se komisija za medicinsko etiko čuti dolžno, da opozori na nekatere rešitve Zakona, ki odpirajo pomembna etična vprašanja.
Čeprav Zakon tiste, ki želijo umreti, v vseh postopkih povezuje z zdravniki in zdravstvom, nima podpore slovenskih zdravniških organizacij. Komisija ocenjuje, da za Zakon to ni dobro izhodišče. Zdravnike obremenjuje s storitvijo, ki ji Kodeks zdravniške etike izrecno nasprotuje. Zakon s tem uvaja stanje, ko bodo zdravniki ravnali v skladu z Zakonom, a v nasprotju z etičnimi načeli svojega poklica. Če bo Zakon sprejet, se bo neusklajenost med poklicno etiko in prakso še okrepila, kar po mnenju Komisije za zdravstvo in družbo ne more imeti dobrih posledic.
Tega ne spremeni dejstvo, da so tudi med zdravniki v Sloveniji zagovorniki evtanazije, ki bodo pripravljeni Zakon uresničevati.
V soočanju z evtanazijo je Komisija medicinske etike vedno pozivala, naj smrt brez bolečin, s čustveno in socialno podporo človeškega dostojanstva, omogoči paliativna oskrba. S tem stališčem do Zakona Komisija svoj poziv ponavlja.
Prekinitve življenja, ki je v odnosu do življenja vedno nasilna, se v zdravstvu ne bi smelo institucionalizirati. Dolžnost lajšanja trpljenja mora prevladati nad dolžnostjo njegove prekinitve s smrtjo.
Komisija medicinske etike v zaključku meni, da določil Zakona ni mogoče uresničevati brez pomembnih družbenih posledic. Pri tako občutljivem področju, kot so načrtovane prekinitve življenja, pa čeprav pod plaščem dostojanstva in usmiljenja, in ob nepredvidljivi človeški naravi ter socialnih danostih, kljub zagotovilom predlagateljev, ne more biti učinkovitih varoval zoper etične dileme, zaplete in zlorabe. Komisija medicinske etike ocenjuje, da Zakon spremlja visoko etično tveganje. Zakona ne podpira in mu soglasno nasprotuje.
dr. Božidar Voljč, dr. med.
predsednik KME RS
